Prvi dan, ko se je hipnoza začela

Tistih nekaj dni je minilo izjemno hitro in danes je dan, ko grem po službi do hipnoterapevta, kjer naj bi mi hipnoza poskušala pomagati pri reševanju moje anksioznosti. Že nekaj časa se ukvarjam s tem in nikakor ne pridem na zelen vejo. Imam obdobja, ko je vse dobro in obdobja, ko me najmanjša situacija spravi s tira. Odločila sem se tudi, da ne bom tega reševala z zdravili, ker vem, da s tem ne bom prišla nikamor daleč, pa če ima še tako dobre namene. Res, da ne vem, kaj bo hipnoza pravzaprav narila, ker poznam premalo ljudi, ki so to preskusili, vem, pa da zdravila zdravijo samo simptome, ne pa vzroka.

Ko sem prišla do prostora, kjer je hipnoterapevt izvajal svoje terapije, sem tako na vrsti. Že tako, ko sem vstopila, sem zaslišala prijetno pomirjajočo glasbo in prijeten pomirjujoč vonj. V trenutku sem se počutila mnogo bolj sproščeno. Usedla sem se v čakalnico, ki je bila prijetno urejena in pred seboj zagledala nekaj revij. Videla sem, da vsebujejo informacije o tem, kaj je hipnoza in tudi nekaj je bilo o tem, kako se samohipnoza lahko izvaja. Prvič sem slišala za to, da je samohipnoza tudi možna in takoj sem začela prebirati članek. Ravno v trenutku, ko sem čisto padla v vse informacije, pa je odprl vrata hipnoterapevt in me povabil naprej. 

Takoj sem odložila revijo in odšla naprej. Videl je, kaj sem prebirala in me je takoj vprašan nekaj stvari o tem. Seveda sem odgovorila, da o tem ne vem nič. Povedal mi je, da potem bolje, da se najprej posvetiva temu, da spoznam, kaj je hipnoza in potem morda preideva tudi na kakšno informacijo več o tem. Po tihem sem bila res že neučakana, da se hipnoza začne, da se prepričam na lastni izkušnji, kaj je to in za kaj je res dobro.